V poslovnem svetu se v zadnjem desetletju odvija pomemben premik. Varnost ni več ločen, temveč postaja strateški element poslovnih modelov podjetij. Ko varnost preide iz domene IT v jedro poslovnega upravljanja, se pojavi ključno vprašanje: komu zaupamo? Kdo jamči, da je podpis resničen, dokument celovit in komunikacija avtentična?
Odgovor je vse pogosteje: kvalificirani ponudniki storitev zaupanja (Qualified Trust Service Providers ali QTSP). Ti postajajo infrastruktura zaupanja, hrbtenica sodobnega digitalnega poslovanja in varuhi integritete poslovnih interakcij. Kvalificirane storitve zaupanja, ki jih ponuja družba Rekono samostojno v okviru ekosistema Rekono, so:
- kvalificirani e-podpis
- kvalificirani e-žig
- kvalificirano potrjevanje veljavnosti e-podpisa in e-žiga
- kvalificirani časovni e-žig
- izdaja kvalificiranih potrdil
Storitve zaupanja v procese vnašajo strukturo zaupanja, ki zmanjšuje odvisnost od posameznikov, ustvarja zanesljivost, sledljivost in preverljivost, na kateri lahko gradimo odgovornost. Elektronski podpis ni zgolj ekvivalenca ročnega podpisa, je del obsežne spremembe načina poslovanja, saj lahko podpisujete kadar koli in kjer koli. Organizacije posledično postanejo agilnejše, hitrejše, manj odvisne od fizičnih postopkov in odgovorne do okolja.
QTSP ni zgolj ponudnik storitev, je partner v upravljanju tveganj. Zagotavlja, da ključni poslovni dogodki potekajo v okolju, kjer je mogoče zanesljivo preveriti posameznikovo identiteto na spletu, potrditi transakcijo in dolgoročno hraniti elektronsko dokumentacijo. Regulativni okvir EU, od eIDAS do NIS2 in DORA, še dodatno utrjuje to vlogo. QTSP-ji že po definiciji delujejo v okolju strogega nadzora in rednih revizijskih pregledov. Podjetje tako oblikuje poslovno odpornost, ki se ne opira na en sam element, temveč na preplet procesov in zunanjih zanesljivih partnerjev.
Naj bo tehnologija še tako napredna, pa vseeno ne more nadomestiti odgovorne organizacijske kulture. QTSP-ji lahko zagotovijo infrastrukturo zaupanja, ne morejo pa odločati namesto ljudi in vplivati na njihove vrednote – in varnost je vrednota. Kultura varnosti v podjetju se ne razvije preko vzpostavitve pravilnikov, temveč se začne pri vodstvu, ki varnost razume kot vrednoto in jo živi skozi zgled, odprto komunikacijo ter spodbujanje odgovornega ravnanja. Ko zaposleni vedo, da je podjetju varnost prioriteta, varnost postane del njihove profesionalne identitete in delovne etike.
